Očetu sem enkrat omenila, da zbiram besedila, primerjave in statistiko za poučno knjigo o moških lastnostih, ki jih očitajo nam, ženskam. Od potrošniške odvisnosti, opravljanja oziroma izmenjave mnenj, obsedenosti z zunanjim videzom in tako naprej. Naslov knjige bo Moški so kot ženske, pa mi je oče, predstavnik moškega spola, vzgojen v patriarhalnem času, predlagal drugačen naslov. In sicer Moški so (hujši) kot ženske. Enkrat res uresničim ta klic, do takrat pa lahko malo potipam teren v tej kolumni.
In ker smo še avgusta in uradno še v času kislih kumaric ter ker se vsa Slovenija pripravlja na začetek novega šolskega leta in veliko ljudi že trpi od postpočitniškega travmatskega sindroma, ocenjujem, da ta tematika združuje tako zabavo kot tudi poučnost.
Toda že kar na začetku moram poudariti vodilo te kolumne: ne gre za izražanje nestrpnosti do moških, do nobenega spola, temveč za to, da razumemo, da določenih značajskih lastnosti ne gre metati v isti koš – tako kot ni slabega šefa in sijajne šefice, sta le slab ali slaba vodja. Posploševanja so sicer večinoma nedolžna, lahko pa so tudi krivična. VEČ na SIOL.NET
